Ali se ljudje dovolj zavedamo potenciala gozda za naše boljše zdravje in dobro počutje? Na to in številna druga vprašanja so med 18. in 20. septembrom 2023 odgovarjali strokovnjaki z vsega sveta na 5. Svetovnem kongresu, ki je nosil naslov Gozdovi in njihov potencial za zdravje, gostilo ga je čudovito okolje Kranjske Gore, udeležilo pa se ga je kar 110 udeležencev.
Kongres so so-organizirali Svetovno združenje za gozdno terapijo, Center za poslovno odličnost Ekonomske fakultete, Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo turizem (SRIPT), Evropski sklad za regionalni razvoj, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Gozdarski inštitut Slovenije, Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled, Občina Kranjska Gora in Zavod Turizem Kranjska Gora.
Skupaj s šestimi prostovoljci so organizatorji pripravili pester in zanimiv program, ki ga je že v nedeljo, 17. 9. otvorilo neformalno druženje v Jasna Chalet Resortu. Pred uradno otvoritvijo so udeleženci spoznavali lepote destinacije gostiteljice in se družili na otvoritveni slovesnosti. Torek, 19. 9. je postregel z zanimivimi predavanji predavateljev, zadnji dan pa potekal v znaku treh zanimivih delavnic v okolici jezera Jasna. Na eni so se spoznali z gozdno terapijo, na drugi se preizkusili v nabiranju užitnih rastlin v gozdnem okolju, s katerimi so nato obogatili različne jedi, tretja delavnica pa je bila namenjena raziskovanju zvokov gozdnega okolja.
Pozitivne učinke gozda je treba podpreti s čim več znanstvenimi raziskavami
Po besedah dr. Darije Cvikl, glavne koordinatorke organizacijskega odbora 5. svetovnega kongresa in namestnice sekretarja predsedstva Svetovnega združenja za gozdno terapijo, ni nobeno presenečenje, da je bila Slovenija s svojimi prostranimi gozdovi, ki pokrivajo več kot 60 % našega območja, leta 2016 razglašena za prvo zeleno destinacijo na svetu. “Leta 2016 smo Slovenci dobili tudi prve praktike gozdne terapije. Naše raziskovalno delo na področju terapevtskega gozdnega turizma v Sloveniji pa se je začelo leto pozneje. Med drugim smo pred dvema letoma ravno tu, v Kranjski Gori, izvedli zelo pomembno raziskavo, katere izsledki so potrdili izjemno pozitivne učinke gozda na turiste, natančneje na fiziološke (znižanje ravni stresnega hormona) in psihološke (indeks splošnega dobrega počutja) parametre,” je pojasnnila dr. Cvikl.
Da je treba prakso gozdne terapije nujno podpreti s čim več znanstvenimi raziskavami, poudarja tudi častni gost kongresa, prof. dr. med. dr. h. c. (mult.) Horst Klinkmann, predsednik Svetovnega združenja za gozdno terapijo: “Zavedati se moramo začeti, da je gozd najpomembnejši del našega obstoja, zato je glavni cilj Svetovnega združenja za gozdno terapijo podpreti čim več znanstvenih raziskav s tega področja, saj bo bila gozdna terapija le tako lahko sprejeta tudi s strani zdravstvene stroke.”
Gozdovi nosijo izjemen potencial za naše zdravje in dobro počutje
Gozdovi igrajo zelo pomembno vlogo v našem življenju, ne le kot vir lesa in naravnih virov, temveč tudi kot ključen element zdravja in blaginje prebivalcev. Po besedah enega najvidnejših strokovnjakov na tem področju, dr. Qing Lija z Oddelka za rehabilitacijsko medicino Medicinske fakultete Nippon na Japonskem je znanstveno dokazano, da gozdna kopel, ki jo lahko zelo poenostavljeno opišemo kot prakso, kjer preko umirjenega sprehoda skozi gozd (ali drugo naravno okolje) aktiviramo vseh pet čutov, prinaša pozitivne učinke kot krepitev imunskega sistema in deluje preventivno proti raku, znižuje stresne hormone, izboljšuje spanec, deluje preventivno pri depresiji, znižuje krvni tlak in srčni utrip ter preventivno vpliva na hipertenzijo in bolezni srca. Gozdna kopel lahko pomaga tudi pri hitrejšem okrevanju in rehabilitaciji, v mestnih parkih ugodno vpliva na zdravje ljudi in deluje preventivno na bolezni, povezane s sodobnim življenjskim slogom.
“Če bi ljudje vedeli za vse pozitivne učinke gozdne kopeli, bi zagotovo pogosteje in bolj aktivno izvajali to prakso. Prav zato se mi zdi pomembno, da vse njene pozitivne učinke podkrepimo z znanstvenimi raziskavami, saj bo tovrstno zbiranje podatkov vplivalo na boljše razumevanje širše javnosti glede pozitivnih učinkov gozda na naše zdravje in dobro počutje. In lahko rečem, da ima Slovenija čudovite gozdove in naravo, zato sem prepričan, da ima na tem področju velik potencial,” je še poudaril dr. Qing Li.
Njegovim besedam se je pridružil tudi prof. dr. Won Sop Shin, še eden od največjih strokovnjakov s področja gozda in njegovega vpliva na naše zdravje, zaposlen na Državni Univerzi v Chungbuku v Koreji in je predsednik korejskega foruma za gozdno terapijo: “Gozdovi opravljajo različne funkcije in ne služijo le za materialne izdelke, ampak tudi za nematerialne storitve. Zdravstvene funkcije, ki nam jih nudijo gozdovi, so v rabi že dolgo. A hitro naraščanje urbanizacije in z modernim življenjskim slogom povezane težave kličejo k večjemu poudarjanju zdravstvene funkcije gozdov. In s tega vidika ta kongres ponuja neprecenljive možnosti za izmenjavo izkušenj, znanja in vizij za implementacijo gozdne terapije na različnih področjih v različnih državah po svetu.”
Izjemen potencial Slovenije na področju gozdnega terapevtskega turizma
Nadvse razveseljujoče je, da privlačnost in potencial gozda prepoznava vse več ljudi, zato ta kongres poleg vsega predstavlja odlično priložnost za promocijo Slovenije kot trajnostne in inovativne destinacije ter njenega izjemnega potenciala za razvoj gozdnega terapevtskega turizma. Zato lahko trdimo, da bo Svetovni kongres Gozdovi in njihov potencial za zdravje brez dvoma pustil trajen pečat in prispeval k razvoju gozdnega turizma v Sloveniji ter na edinstven način povezal naravo, znanost in trajnostni turizem.
